Slovensko zavedna in napredna rodbina Pahernik iz Vuhreda je pomembno prispevala k razvoju Vuhreda, Marenberškega (Radeljskega) okraja, Dravske doline in Pohorja na vseh področjih življenja, od gospodarskega, narodnostnega, kulturnega, socialnega do političnega. Pahernikovi so bili pomembni in premožni veleposestniki, v lasti so imeli obsežne gozdove na Pohorju. Z njimi so zgledno gospodarili, se ukvarjali z žagarstvom, lesno trgovino, prevozom lesa s splavi in šajkami po Dravi, električno oskrbo, pa tudi s hmeljarstvom, sadjarstvom in drugimi dejavnostmi. V narodnostno mešanem obmejnem območju so kot zavedni Slovenci prispevali h krepitvi slovenstva in kulturnega življenja. Podpirali so delovanje raznih društev in darovali denar za cerkve, domove, šole, otroke, dijake, študente in druge, pomoči potrebne ljudi. Med drugim so zgradili cerkev v Vuhredu (1884) in darovali denar za njeno poslikavo (1892), postavili so tudi šolo na Bolfenku v Hudem Kotu (1913) in poklonili denar za izgradnjo Sokolskega doma v Marenbergu (1938). Inženir gozdarstva Franjo Pahernik (1882–1976) je svoje strokovno znanje in delo usmeril v uveljavljanje novih metod gospodarjenja z gozdovi, ki so upoštevale naravni razvoj gozda, in kasneje postal prepoznan za pionirja sonaravnega gozdarjenja v Dravski dolini. Kot strokovnjak, zaveden Slovenec in napreden človek z občutkom za dobrobit ljudi je zlasti v obdobju med obema vojnama deloval kot gonilna sila Dravske doline in Pohorja. Nato pa sta v življenje družine inženirja Franja Pahernika posegli druga svetovna vojna in povojna oblast v Jugoslaviji, sledili so udarci: zaplemba premoženja s strani nemškega okupatorja in izselitev na Hrvaško leta 1941, smrt sina Vojka v taborišču Jasenovac aprila 1945, emigracija in življenje hčerke Vide v Argentini in ZDA, razlastitev njihovega premoženja s strani FLRJ, borba za minimalne pravice, premeščanja in dokazovanje delovne dobe ter preselitev iz Vuhreda v Maribor. Pahernikova ustanova, ki jo je leta 2005 ustanovila hčerka in edina dedinja Vida Ribnikar in ji je po svoji smrti podarila vso družinsko gozdno posest (552 hektarjev) na Pohorju med Vuhredom in vrhom Velika Kopa, danes nadaljuje strokovno in sonaravno gospodarjenje s Pahernikovimi gozdovi, štipendira študente gozdarstva, podpira raziskovalne dejavnosti in izobraževanje ter je usmerjena v ohranjanje spomina na rodbino Pahernik.
V Muzeju Radlje ob Dravi smo septembra 2014 postavili stalno razstavo Spominska soba rodbine Pahernik. V ambientalno urejenem prostoru so predstavljene življenjske zgodbe, obiskovalci si lahko ogledajo tudi fotografije in likovne upodobitve članov rodbine, izvorno pohištvo (iz Pokrajinskega muzeja Maribor) in druge predmete, ki so jih Pahernikovi imeli v lasti. Razstavljeni so tudi inženirska diploma iz gozdarstva, ki jo je Franju Paherniku podelila Visoka šola za gozdarstvo in agronomijo na Dunaju leta 1905, zlata inženirska diploma in strokovno delo Šajke in splavi na Dravi, ki ga je napisal inženir Franjo Pahernik leta 1962, na ogled pa je tudi drugo arhivsko gradivo.
Galerija
Informacije
 | LOKACIJA | Koroška cesta 68, Radlje ob Dravi | ||||||||||||||||||||||||||
 | ODPRTO | Zaradi prenove dvorca je Muzej Radlje ob Dravi do nadaljnjega zaprt za obiskovalce. Dvorec bo s prenovo postal osrednji prostor za predstavitev in interpretacijo sonaravne gozdarske kulturne dediščine ter hkrati prostor povezovanja za vse deležnike, ki v svoj izobraževalni ali prosti čas vključujejo vrednote gozda, narave in kulturne krajine. | ||||||||||||||||||||||||||
 | KONTAKT | +386 2 62 12 520 (recepcija), 041 412 855 (Alenka Verdinek) | ||||||||||||||||||||||||||
 | E-POŠTA | info.sg@kpm.si | ||||||||||||||||||||||||||
 | VSTOPNINA |
| ||||||||||||||||||||||||||
