Stalna razstava »Arheologija koroške krajine« je nastala kot skupni projekt Koroškega pokrajinskega muzeja in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor. Za javnost smo jo odprli maja 1992 v pritličju mestne hiše v Slovenj Gradcu. Postavitev je razdeljena v štiri večje formacije, ki si kronološko sledijo od najstarejših obdobij naprej. Obljudenost jame pod Herkovimi pečmi blizu Remšnika je dokazana s preprostimi orodji iz belih kremenovih prodnikov za čas zadnje medledene oziroma zadnje ledene dobe pred okoli 115 – 70 tisočletji. Po starosti ji sledi jama Špehovka nad Hudo luknjo z najdbami kamenega orodja ter koščenih konic kopij iz zgodnjega mlajšega paleolitika pred okoli 30-20 tisočletji. Jama je zanimiva zaradi odkritja dveh koščenih enorednih harpun, ki sta datirani v mezolitik in ki za razliko od prejšnjih najdb že pripadata skupini sodobnega človeka.
Predstavljene so še slučajne najdbe kamnitih orodij iz obdobja mlajše kamene in bakrene dobe, ki že kažejo na človekovo ustaljeno naselitev. Najdena so bila po dolinah ob rekah (Legenska terasa, Dovžansko polje, Stari trg, Trbonje) in hribovju (Brdinje, Podkraj, Zeleni Breg, Suhi Dol). Podobo zaključujeta izbor arheološkega gradiva iz Sokličevega muzeja ter predstavitev pomembnih starejših raziskovalcev naše davne preteklosti:
dr. Hansa Winklerja, dr. Walterja Schmida, Jakoba Sokliča ter Srečka Brodarja.
Drug tematsko zaokrožen krog predstavljajo pomembne najdbe z Legna. Obdobje železne dobe pomeni začetek kontinuirane poselitve in je izpričano z utrjenimi gradišči v slovenjgraški kotlini (Gradišče na Legnu, Puščava nad Starim trgom, Šance) ter v spodnjem delu Mežiške doline (Tičlerjev vrh nad Ravnami, Pigl nad Javornikom). Gradišče na Legnu, skupaj z obsežnim gomilnim grobiščem sodi med vodilna starejše železnodobna najdišča v Sloveniji.
Čas rimskega gospostva pri nas najbolje osvetljuje krajinsko središče Kolaciona (Stari trg pri Slovenj Gradcu). Naselbina ob prometni žili Celeia – Virunum je v teku svojega obstoja doživljala različno intenzivnost razvoja od 1. do začetkov 5. stoletja. Večje grobišče z rimskimi marmornimi spomeniki je bilo odkrito v Zagradu pri Prevaljah, v Zgornjih Dovžah pri Mislinji pa kmečka podeželska posest / vila rustika. Tu so še tudi posamezne najdbe nagrobnikov na območju celotnega koroškega ozemlja (Dobja vas, Ravne, Kotlje, Dravograd, Radeljsko in Mučko polje, Zgornja Vižinga in Vuzenica).
Na koncu predstavljamo še bogati zgodnjesrednjeveški najdišči. Prvo je Puščava nad Starim trgom, kjer so med poznorimskimi odkrili še staroslovanske grobove. Grobišče spada v konec 4. in začetek 5. stoletja ter v 8. stoletje n. št. Ostanki temeljev cerkve iz 9. stoletja in grobišče iz staroslovanske dobe so kolegi iz ZVKDS, OE Maribor odkrili leta 1993/1994 znotraj cerkve sv. Jurija na Legnu.
Razstavo smo zaključili z novejšimi najdbami iz izkopavanj slovenjgraškega srednjeveškega obzidja.
Galerija
Informacije
 | LOKACIJA | Glavni trg 24, Slovenj Gradec; maj 1992 - maj 2010 |
