Maloštevilne in številčno šibke partizanske enote, ki so delovale na območju Mislinjske doline in zahodnega Pohorja do februarja 1944, so svoje ranjence skrivale pri zanesljivih kmečkih domačijah. Podobno je v februarski ofenzivi ravnala tudi 14. divizija med februarsko ofenzivo 1944. Samo na območju Mislinjske doline je oddala v oskrbo kmetom okrog 40 ranjencev. Po ofenzivi jih je namestila po skrivnih podzemnih bunkerjih v gozdovih, vendar tudi to ni bila prava rešitev. Na sestanku partizanskega medicinskega osebja na Graški gori v začetku aprila 1944 so se odločili tudi na območju 4. operativne cone uveljaviti sistem skrivnih, vendar nadzemnih partizanskih bolnišnic, kakršnega so dotlej poznali na Dolenjskem ter Notranjskem in se je pokazal kot zelo učinkovit. Dr. Ivan Kopač – Pauček, dotlej brigadni zdravnik Bračičeve brigade, je do konca vojne na območju zahodnega Pohorja zgradil šest partizanskih bolnišnic. V Paučkovih bolnišnicah, kot jih je po vojni poimenovalo prebivalstvo, se je zdravilo okrog 300 ranjencev, večinoma Slovencev pa tudi pripadnikov zavezniških armad. Umrlo jih je 13, štirje pa med prenosom. Zanje je v času največjega obsega skrbelo okrog sto pripadnikov osebja, ki je večjo skrb kot oborožitvi posvečalo dobremu maskiranju bolnišnic in prikrivanju vsakršnih sledov. K temu so prispevala tudi imena bolnišnic, ki so jih poimenovali večinoma po krajih daleč od tod, s čimer so okupacijske sile zavajali: Kozjak, Krn, Št. Primož, Trška gora, Dovže in Svoboda. Prebivalstvo jih je izdatno oskrbovalo s hrano in drugimi potrebščinami ter v povezavi z osebjem v bolnišnicah in lekarnah v dolini tudi z zdravili in medicinskimi pripomočki, del slednjega so dobile bolnišnice tudi iz zavezniških zračnih pošiljk. Zelo dragocena je bila pomoč prebivalstva tudi v obveščanju. Tako so vse bolnišnice do konca vojne ostale neodkrite, prav tako tudi večina drugih sanitetnih objektov v Mislinjski dolini in na Koroškem. 95 odstotkov ranjencev je bilo rešenih in ozdravljenih, kar predstavlja glede na skromne možnosti izjemen uspeh. Sistem skritih bolnišnic se je tako pokazal kot uspešen tudi pri nas.
Od 26. marca 2009 si lahko v razstavnih prostorih muzeja ogledate stalno razstavo z naslovom Partizanska saniteta na Koroškem. Razstava je vsebinsko razdeljena na problemske sklope, ki so posvečeni posameznim segmentom delovanja bolnišnic. Jedro razstave je posvečeno Paučkovim bolnišnicam, ki so predstavljale najbolj dovršen sistem partizanske terenske sanitetne službe na Koroškem, je pa na njej prikazana tudi saniteta v drugih predelih Mislinjske doline, v Mežiški in zgornji Dravski dolini ter v partizanskih enotah. Poleg dokumentarnega gradiva so razstavljene številne originalne muzealije, kot sestavni del razstave se predvaja tudi dokumentarni film (1983), kjer svoje zgodbe pripovedujejo pripadniki sanitetnega osebja in nekdanji ranjenci. Ob razstavi je izšel obsežen, vsebinsko in oblikovno bogat katalog, ki skupaj z zloženko predstavlja prvo samostojno publikacijo o Paučkovih bolnišnicah.
Galerija
Informacije
 | LOKACIJA | Glavni trg 24, Slovenj Gradec; marec 2009 - maj 2010 |
