Zbirka prikazuje razvoj železarstva in jeklarstva na Koroškem od začetkov konec 16. stoletja dalje. Na vodno silo Meže so se fužine v Črni oprle že leta 1620, v 18. stoletju so obratovale še v Mežici in na Ravnah. Močan, a kratkotrajen vzpon (1835-1899) je doživela Rosthornova železarna na Prevaljah, ki je zaradi kvalitete svojih izdelkov, zlasti železniških tirnic in številnih tehničnih novosti dosegla svetovni ugled, tako kot tudi na Ravnah jeklarna grofa Thurna pozneje imenovana Železarna Ravne. V Mislinji je od srede 18. stoletja več kot sto let obratovala Zoisova železarna. Vodna kladiva, »repače«, so že v drugi polovici 16. stoletja postavili ob potoku Bistrica, rudo pa pridobivali na Pohorju, kjer so jo ob potoku Plavžnica pri sv. Primožu topili v visoki peči do leta 1833. Prvotno so proizvajali žeblje in za tedanji čas uporabne izdelke iz železa. V začetku 19. stoletja so v kovačijah na Muti kovali različno orodje (lopate, motike, sekire, svedre…), v livarni sive litine pa vlivali raznovrstne izdelke (okvirje, možnarje, likalnike..).
Znamenit eksponat zbirke je pudlovka – peč, v kateri so izdelovali izredno kakovostne vrste jekla. Na območju bivše železarne Ravne stojijo objekti, krčilna kovačnica, perzonal in laboratorij, kjer nastaja osrednji muzej železarstva s predstavitvijo proizvodnje železa in jekla.
Galerija
Informacije
 | LOKACIJA | Na gradu 2, Ravne na Koroškem; zbirka je bila na ogled od leta 1954 do leta 2015 |
