Vol, podjarmljena moč | Koroški Pokrajinski Muzej

Občasne razstave Radlje ob Dravi

Voli – človekovi živalski pomočniki, ki so vse od začetkov delovne rabe do svojega zatona v času pospešene mehanizacije kmečkih gospodarstev s svojo podjarmljeno močjo poganjali številna delovna orodja od ral in plugov do bran ter različna prevozna sredstva, vozove in sani, poganjali naprave, kot je bil gepelj, ter bili nepogrešljivi pri vleki drevesnih debel, kamenja in drugega. Izkoriščanje rudnega bogastva na Pohorju je temeljilo na prevozih rude, ki so jih opravljali z voli. Leta 1798 je lastnik mislinjskih fužin baron Žiga Zois iz Gorenjske v Mislinjo poslal kovača, da je učil izdelovanja volovskih podkev in izučil podkovače za podkovanje volov. Podkve so vole ščitile pred ostrim kamenjem, z njimi je bilo zimsko spravilo lesa po ledenih cestah varnejše.

Sredi 19. stoletja so na Koroškem uvedli t. i. marijadvorsko pasmo goveda z značilno svetlo pšenično barvo dlake. Značajsko mirna pasma je bila primerna za vzrejo delovnih volov. Danes velja marijadvorsko govedo za izumrlo slovensko tradicionalno pasmo. Voli so bili ponos gospodarja. Pozorni so bili, da sta bila vola sparana – približno enake rasti, podobno težka, zaželeni sta bili enaki velikost in oblika rogov. Odrasel vol je sredi prejšnjega stoletja dosegal trikratnik povprečne plače. Praviloma so jih prodali kar v domačih hlevih. Kupci iz ribniškega in mislinjskega območja so vole kupovali vse do Lovrenca in Vitanja ter na zahodu proti Slovenj Gradcu in Vuzenici. Najstarejša oblika goveje vprege je jarem. Pri vpreganju v jarem so oje namestili nepremično, živina pa je lahko močneje vlekla predvsem po ožjih in bolj strmih poteh. Za oranje pa so živino, da se je lažje gibala med delom, vpregali v daljše jarme, plug pa so na jarem pritrdili z verigo. Mladega junca so začeli učiti z vpreganjem k starejšemu volu. Junce s primerno velikostjo in zadostno plečno širino so skopili, z rezanjem so jim odstranili spolne žleze. Pogost kastracijski način je bil prekinitev semenovoda z močnim vščipom s kleščami, ki mu sledi absorpcija testisov.

Otroci stari pet, šest let so že pomagali pri vodenju volov. Glavna naloga otrok je bila muhanje volov z leskovo šibo ali smrekovo vejo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je gradnja gozdnih cest na hribovskih območjih omogočila pospešeno uvajanje kmetijske mehanizacije. Prej ko v dveh desetletjih so traktorji nadomestili delovno moč volov. Voli so hitro utonili v pozabo, z njimi pa tudi tradicionalno znanje vzreje in vzgoje goveje delovne živine, ki je omogočilo preživetje kmečkega prebivalstva v hribovskih predelih.

Razstava je gostovala:

v Osnovni šoli Ribnica na Pohorju, Ribnica na Pohorju, 12. 4. 2022–7. 6. 2022,
v PC Lopan Mislinja, Mislinja, 15. 6. 2022–23. 9. 2022,
v Muzeju Radlje ob Dravi, 29. 9. 2022–22. 3. 2023,
v razstavnih prostorih kapelške pasaže (Eisen Kappel 79, Avstrija) v Železni Kapli, 23. 3. 2023–2. 5. 2023.

Napovedujemo: razstava bo od 1. 7. 2023 na ogled v obnovljenem župnijskem gospodarskem poslopju na Sv. Primožu na Pohorju.