Zgodovina muzeja

Koroški pokrajinski muzej je junija leta 2002 z odlokom ustanovilo dvanajst občin koroške regije. V nov muzej sta se združila dotedanji Koroški muzej Ravne na Koroškem in Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec. S svojim poslanstvom opravlja muzej javno službo varovanja premične kulturne dediščine. Posredovanje dediščine skozi razstavno dejavnost pa je rezultat raziskovalnega dela zbiranja gradiva, dokumentarnega dela ter konserviranja in restavriranja gradiva, ki ga opravljajo kustosi muzeja in delavci v restavratorskih delavnicah.

Leta 1951 je bil v Slovenj Gradcu po dveh letih priprav ustanovljen Okrajni muzej NOB, ki je v petdesetih letih delovanja prerasel vsebine Muzeja ljudske revolucije vezane zgolj na obdobje 2. svetovne vojne. Leta 1981 je muzej s širitvijo delovanja dobil pokrajinski status. Idejo o preoblikovanju muzeja iz posebnega v splošni muzej je narekovala potreba po širitvi muzeja iz ozko specializiranega muzeja v muzej z razvejano splošno dejavnostjo, v katerega se je muzej preoblikoval deset let kasneje, leta 1991. Muzej je v naslednjem desetletju razvijal nova področja delovanja z ustanovitvijo arheološkega oddelka leta 1992 in etnološki oddelka leta 1997, bolj jasno se je izoblikovala pedagoška dejavnost, leta 1995 je začela delovati konservatorsko-restavratorska delavnica, hkrati pa je muzej pridobil ustreznejše depojske prostore.

Dve leti po ustanovitvi muzeja v Slovenj Gradcu, so leta 1953 na Ravnah na Koroškem s postavitvijo vodnega kladiva – repača na prostem zaznamovali ustanovitev Delavskega muzeja na Ravnah na Koroškem. Delavski muzej je bil v prvih letih brez redno zaposlenega, vodil pa ga je upravni odbor. Od leta 1966 pa do leta 1991 je Delavski muzej Ravne na Koroškem deloval kot notranja organizacijska enota v okviru takratne Študijske knjižnice Ravne na Koroškem. Leta 1991 je postal samostojni zavod in se leto kasneje preimenoval v Koroški muzej Ravne. V smislu varovanja premične kulturne dediščine so nastajale zbirke s področja gospodarske zgodovine, kasneje sta nastali etnološka zbirka in rudarska zbirka v Črni na Koroškem ter leta 1979 Prežihov spominski muzej – Prežihova bajta. Leta 2003 se je uprava muzeja selila na novo lokacijo v t.i. personale, del spomeniško varstvenega kompleksa stare krčilne kovačnice znotraj nekdanje železarne Ravne.

Od leta 2010 v dvorcu Bukovje deluje oddelek za kulturno in umetnostno zgodovino. Leta 2012 pa sta bili v skladu z novim Odlokom o ustanovitvi Koroškega pokrajinskega muzeja vzpostavljeni novi enoti, Muzej Dravograd in Muzej Radlje ob Dravi, ki je dobil prostore za delovanje v dvorcu Radlje. Danes Koroški pokrajinski muzej tvorijo štiri enote: Muzej Slovenj Gradec, Muzej Dravograd, Muzej Ravne na Koroškem in Muzej Radlje ob Dravi. Koroški pokrajinski muzej sestavljajo uprava, komunikacijska služba in posamezni oddelki: oddelek za arheologijo, oddelek za etnologijo, oddelek za zgodovino, oddelek za kulturno in umetnostno zgodovino, oddelek za tehniško dediščino, oddelek za dokumentacijo in oddelek za pedagoško dejavnost. Poleg tega imamo skupne restavratorske delavnice na Ravnah na Koroškem.