Od 12. maja 2015 si je mogoče ogledati razstave na prostem na vseh treh glavnih območjih sklepnih bojev druge svetovne vojne na Koroškem: na Poljani, pri Dravogradu in pri Doliču.
V zgodnjem letu 1945, ko je nemška armada na vseh evropskih frontah doživljala poraze in se postopoma umikala z ozemelj, ki jih je bila zasedla, se je podobno dogajalo tudi na jugoslovanskem bojišču. Po preboju sremske fronte sredi aprila 1945 in hitrem prodoru štirih jugoslovanskih armad se je z jugoslovanskega bojišča umikala nemška armadna skupina E pod poveljstvom generalpolkovnika Alexandra Löhra, ki je štela približno 400 000 mož, ob njej pa tudi okrog 200 000 pripadnikov sil domačih nasprotnikov, zlasti sile NDH, črnogorski četniki in po premestitvi bojev na slovenska tla tudi sile slovenskega domobranstva. Z njimi se je umikalo tudi veliko civilnega prebivalstva. Cilj vseh naštetih je bil čim prej priti na avstrijsko ozemlje in se tam predati zahodnim zaveznikom. Cilj Jugoslovanske armade, v katero so bile takrat vključene tudi slovenske partizanske enote, pa je bil zadržati jih na slovenskem ozemlju. Nasprotnikove sile so se umikale v več smereh. Nazadnje, ko so sile 4. jugoslovanske armade in 9. slovenskega korpusa zasedle Primorsko, ko je 3. jugoslovanska armada prodrla do Maribora in ko so bili zasedeni vsi prehodi na Karavankah, jim je ostala kot edina še mogoča smer umika iz Celjske kotline skozi Šaleško in Mislinjsko dolino proti Dravogradu in Viču ter proti Labotu in po Mežiški dolini čez prelaz Holmec na libuško polje pri Pliberku. Tudi to smer so jim presekale sile Jugoslovanske armade. V dneh med 12. in 14. majem so bili zato hudi boji na območju Doliča, Dravograda in Poljane, z velikimi izgubami na obeh bojujočih se straneh in tudi med umikajočimi se civilisti: 12. maja na območju Gornjega Doliča, pri Podklancu pred Dravogradom z vojsko NDH, skoraj istočasno pa je že prispela iz Šaleške doline po zgornji Mežiški dolini do Poljane predhodnica 104. nemške lovske divizije; 13. maja, ko so se na območju Doliča odvijali najhujši boji, so se po neuspelih pogajanjih začeli ostri boji v Št. Janžu, ki so trajali vse do večera, vendar silam NDH preboj čez dravska mostova ni uspel, istočasno je prišlo po neuspešnih pogajanjih do kratkega, a hudega spopada s čelom nemške kolone na Poljani. Zaradi partizanske premoči so se nemške sile, tudi tiste v zgornjem delu Mežiške doline, ki niso bile neposredno udeležene v spopadu na Poljani, vdale. V noči na 14. maj je silam NDH uspelo vzpostaviti mostišče pri Dravogradu za umik preostalih sil in civilistov, a je poveljstvo takrat že opustilo ta namen in usmerilo svoje sile po Mežiški dolini proti Poljani in prelazu Holmec. 14. maja se je glavnini vojske NDH in črnogorskih četnikov s civilnimi begunci uspelo umakniti po Mežiški dolini do Poljane, kjer so potekali celodnevni boji, istočasno tudi pri Dravogradu, kjer so sile Jugoslovanske armade prešle na južni breg Drave in zadale hude izgube zadnjemu delu kolone. Takrat so se končali tudi boji na Poljani pri Prevaljah z glavnino umikajoče se kolone, ki se je preko noči premaknila na libuško polje, kjer se je morala 15. maja po intervenciji britanskih sil vdati.
Ujetnike so zmagovalci v več kolonah vodili v notranjost države, civiliste so večinoma kmalu izpustili, veliko število zlasti ustašev in črnogorskih četnikov ter pripadnikov SS je končalo na krajih množičnih pobojev, ki jih odkrivajo v zadnjih desetletjih, veliko pa jih je izkusilo jugoslovanska ujetniška taborišča, kjer so prav tako mnogi umrli od lakote in bolezni ter zaradi nehumanega ravnanja. Kar nekaj preživelih se je vrnilo domov šele nekaj let po vojni.
Galerija
Informacije
 | LOKACIJA | Poljana pri Prevaljah, Dravograd, Dolič | ||||||||||||||||||||||||||
 | ODPRTO | prost dostop | ||||||||||||||||||||||||||
 | KONTAKT | +386 2 62 12 520 (recepcija), +386 2 62 12 522 (tajništvo ) | ||||||||||||||||||||||||||
 | E-POŠTA | info.sg@kpm.si | ||||||||||||||||||||||||||
 | VSTOPNINA |
| ||||||||||||||||||||||||||
