V razstavnih prostorih turistično informativne pisarne v centru Dravograda je od decembra 2007 na ogled stalna muzejska zbirka o zgodovini trga Dravograda. Kraj se je leta 1185 že omenjal kot trg z gradom na hribu, dvema dvorcema, cerkvijo sv. Vida, mostom in mitnico. Dravograd, ki je nastal na stičišču Mislinjske, Mežiške in Dravske doline, je bil eden izmed najpomembnejših trgov Dravske doline in spada med najstarejše trge na Slovenskem. Lastniki dravograjskega gospostva so se pogosto menjavali. Že zelo zgodaj sta se v trgu razvili obrt in trgovina, na katero je vplivala tudi plovnost reke Drave, ki se omenja že v 13. stoletju. Na čolnih in splavih so vse do druge svetovne vojne celo do Beograda in še dlje prevažali les, lesne izdelke ter raznovrstno trgovsko blago, z razvojem fužinarstva in železarstva pa tudi rudo in železarske izdelke.
Že v 13. stoletju je bilo na desnem bregu Drave ustanovljeno samostojno gospostvo Bukovje, v 15. stoletju pa v bližini Dravograda gospostvi Črneče in Robindvor. V drugi polovici 15. stoletja so trg, ki je že imel obzidje, ogrožali Turki in ogrska vojska. V 16. stoletju je velik del prebivalcev Dravograda prestopil v protestantsko vero. V sredini 17. stoletja je bilo znotraj in izven obzidja okoli 70 hiš in približno 450 prebivalcev. Reforme v 18. in 19. stoletju, sodobnejši načini kmetovanja in industrijska revolucija so tudi Dravogradu prinesli vrsto sprememb. Z obratovanjem so pričeli prvi industrijski obrati, po letu 1848 je Dravograd dobil lastno občino. Leta 1863 je bila dokončana železniška proga Maribor – Dravograd – Celovec, nato pa še odcepa proti Wolsbergu in Celju. S tem je postal Dravograd pomembno železniško in cestno križišče z velikim rečnim pristaniščem.
V pretežno nemški trg so se v začetku 20. stoletja pričeli naseljevati tudi slovenski obrtniki in trgovci. Nacionalna struktura kraja se je dokončno spremenila po razpadu Avstro-Ogrske, ko je bil Dravograd po bojih za severno mejo dokončno vključen v kraljevino SHS. Postopno izboljševanje narodnostnih in gospodarskih razmer v kraju je zaustavila druga svetovna vojna. Že v prvih mesecih okupacije so Nemci pričeli z izseljevanjem zavednih domačinov, na delovišču bodoče dravograjske elektrarne so aretirali člane prve odporniške skupine in jih nekaj ustrelili kot talce. Mnogi domačini so v naslednjih letih vstopili v partizanske vrste ali na drugačen način pomagali v boju proti okupatorju. Najhujše zločine so dravograjski gestapovci storili v gestapovskih mučilnicah, z nečloveškim postopanjem pa so povzročili tudi smrt sto sedemindevetdesetih ruskih vojnih ujetnikov. Eno izmed zadnjih bojišč druge svetovne vojne na evropskem prostoru je bilo do 15. maja 1945 tudi v Dravogradu. Ko je prebrodil politično in gospodarsko neugodna povojna leta, se je pričel Dravograd vsestransko uspešno razvijati. Kot obmejna občina z mednarodnim mejnim prehodom, obmejnimi stražnicami ter večjo vojaško enoto jugoslovanske vojske v bližini Dravograda se ni mogel izogniti oboroženim spopadom v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Boji pod Dravogradom so potekali od 28. junija do 4. julija 1991.
Galerija
Informacije
 | LOKACIJA | Trg 4. julija 50, Dravograd | ||||||||||||||||||||||||||
 | ODPRTO | Ogled možen po predhodni najavi termina (vsaj dva delovna dneva prej). | ||||||||||||||||||||||||||
 | KONTAKT | +386 2 87 10 285 (TIC Dravograd), +386 2 62 12 520 (recepcija muzeja) | ||||||||||||||||||||||||||
 | E-POŠTA | ticdravograd@dravit.si info.sg@kpm.si | ||||||||||||||||||||||||||
 | VSTOPNINA |
| ||||||||||||||||||||||||||
