Šmartno in Mislinjska dolina v boju za samostojno in neodvisno Slovenijo leta 1991

Stalne razstave Slovenj Gradec

Ob 30. obletnici razglasitve samostojne in neodvisne Slovenije in vojne, ki je temu dejanju sledila, smo v Koroškem pokrajinskem muzeju v sodelovanju z Mestno občino Slovenj Gradec in veteranskimi organizacijami Šmartna in Mislinjske doline pripravili stalno razstavo na prostem v spominskem parku v središču Šmartna. Razstavo na desetih panojih, ki so opremljeni tudi s QR-kodami, preko katerih si bodo vsi, ki jih zanima vsebina, to lahko ogledali v še podrobnejši obliki, smo naslovili Šmartno in Mislinjska dolina v boju za samostojno in neodvisno Slovenijo leta 1991.

Kriza jugoslovanske družbe, ki se je močno stopnjevala zlasti po smrti Josipa Broza – Tita leta 1980, Šmartna in Mislinjske doline ni zaobšla. Tudi tukaj se je vse bolj krepilo spoznanje, da je naša perspektiva le v samostojni državi Sloveniji. Aktivne priprave na osamosvojitev so se začele kmalu po prvih večstrankarskih volitvah aprila 1990. Tudi pri nas je bila ustanovljena tajna organizacija, Manevrska struktura Narodne zaščite. Na plebiscitu 23. decembra 1990 so se tudi prebivalci Mislinjske doline in Šmartna enoglasno izrekli za samostojno in neodvisno Slovenijo. Potem ko jo je Skupščina Republike Slovenije 25. junija 1991 razglasila, je bila 26. junija zvečer, kot drugod po Mislinjski dolini, proslava tudi v Šmartnu. Pred župniščem so posadili lipo. Že naslednje jutro so se začeli boji in spopadi med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) ter enotami Teritorialne obrambe (TO) in milice.

Kot je splošno znano, sta bili glavni bojišči na Koroškem na mejnem prehodu Holmec in pri Dravogradu. Mislinjska dolina je imela v teh dogajanjih pomembno vlogo. V Slovenj Gradcu je bil sedež Pokrajinskega štaba TO in Uprave za notranje zadeve za Koroško, tu je (bila) tudi regionalna bolnišnica za oskrbo ranjencev obeh vojskujočih se strani. Tudi za 377 zajetih pripadnikov JLA so tukaj poiskali zatočišča. Čeprav se bojne aktivnosti na območju Mislinjske doline niso izvajale, ker je bil cilj JLA prodreti na mejne prehode v Mežiški in Dravski dolini, se je na njenem ozemlju in iz njenega prebivalstva formiralo ali tukaj našlo zatočišče precej enot TO, od katerih je bila vsaj polovica angažiranih v bojnih aktivnostih na Holmcu in pri Dravogradu. Enako velja tudi za Postajo milice Slovenj Gradec, udeleženo v boju na Holmcu z dvema padlima policistoma, in Posebno enoto milice, z zatočiščem v Šmiklavžu, zaslužno za ubranitev mejnega prehoda in zavzetje obmejne stražnice Vič. Tudi vsi trije Korošci, padli v bojih, so bili iz Mislinjske doline, od teh je bil Željko Ernoič domačin iz Šmartna. Tudi ranjenih in poškodovanih je bilo največ iz Mislinjske doline. Ravno njim, borcem in vsem domačinom iz Šmartna in Mislinjske doline, ki so kakor koli pripomogli, da imamo danes samostojno slovensko državo, posvečamo to razstavo.