Cerkev svetega Jurija | Koroški Pokrajinski Muzej

Stalne razstave Slovenj Gradec

Jeseni leta 1993 so arheologi iz ZVKDS, OE Maribor ob zamenjavi dotrajanega tlaka v podružnični cerkvi Sv. Jurija na Legnu naleteli na ruševinske ostanke starejših sakralnih objektov in grobove. Cerkev sv. Jurija je bila že prej znana kot cerkev z romansko zasnovo iz 2. pol. 13. st. in je kot značilna predstavnica »koroškega tipa » romanskih cerkva s kornim, tj. vzhodnim zvonikom ohranila več stavbnih gradbenih faz, prezidav in obnov.

Med omenjenimi arheološkimi raziskavami so odkrili dve starejši gradbeni fazi – predromansko in romansko iz 1. pol. 12. stoletja. Iz obdobja 1. polovice 9. do 1. polovice 10. stoletja so bili odkriti temelji zgodnje srednjeveške enoladijske cerkve z vpisno (skrito) apsido, ki je kasneje pogorela. Sočasni staroslovanski grobovi, odkriti ob južni in vzhodni strani te cerkve (26 grobov) glede na pridane grobne najdbe pripadajo ketlaški kulturni skupini oz. mlajši kulturi alpskih Slovanov. Število grobov še ni dokončno, saj se grobovi širijo na zaenkrat še neraziskanem terenu izven zidov današnje cerkve. V grobovih so bili odkriti bronasti obsenčni obročki z enojno odebelitvijo, »S« zanko ter dve okrogli bronasti okrasni zaponki, od katerih je še posebej zanimiva tista z upodobitvijo pava kot starokrščanskega simbola nesmrtnosti. V 8. stoletju je Karantanija morala priznati frankovsko nadoblast, začelo se je intenzivno pokristjanjevanje, ki so ga izvajale različne cerkvene ustanove ob podpori različnih posvetnih oblastnikov. Cerkvena organizacija je izhajala iz dveh velikih cerkvenih središč, iz Salzburga in Ogleja. Zgodnjesrednjeveška cerkev odkrita v cerkvi sv. Jurija spada med najstarejše tovrstne objekte na oglejskem misijonskem področju.

Vrhunsko prezentacijo odkritih arheoloških ostalin s stekleno in ogrevano hodno površino ter klimatiziranim spodnjim prostorom je leta 1994 mojstrsko izvedel arhitekt Milan Kovač. Cerkev tako danes nudi obiskovalcu pristen stik s preteklostjo.