S stalno avdiovizualno razstavo o življenju ob meji nadgrajujemo do sedaj raziskana in splošno znana zgodovinska dejstva s spominskimi pripovedmi posameznikov z obeh strani državne meje.
Po koncu prve svetovne vojne je bilo s Saintgermainsko pogodbo, ki so jo 10. septembra 1919, po razpustitvi avstro-ogrske monarhije, z novoustanovljeno Republiko Avstrijo podpisali predstavniki antante, odločeno, da bo meja med državama določena s plebiscitom. Izvedli so ga 10. oktobra 1920. Po izidu plebiscita je cona A na južnem Koroškem, ki so ga poseljevali večinoma Slovenci, pripadla Avstriji. Prebivalci na avstrijski strani meje od leta 1919 živijo v Republiki Avstriji, medtem ko so/smo prebivalci na drugi strani meje doživeli vrsto sprememb političnih sistemov, ki so vplivale na prehodnost meje. Ljudje so preživljali nemirne čase spopadov za severno mejo. Vaščani Libelič in okolice so z dveletnim bojem septembra 1922 dosegli zgodovinsko izjemo – popravek državne meje in vrnitev k matičnemu narodu. Državno mejo razumemo kot v naravi določeno črto, ki ločuje in razmejuje ozemlja držav. S postavitvijo meje se je življenje prebivalcev ob njej spremenilo. Meja je razdelila njihova polja in gozdove, ločila družine in sorodnike, posegla v ekonomski razvoj in socialni ustroj ter posredno vplivala na nadaljnji razvoj kulturne, še posebno slovstvene dediščine. Latinski pregovor Semper memoriam refacit tempum (Spomin vedno obnavlja preteklost) velja za novo stalno avdiovizualno razstavo o življenju ob meji, saj nekdanja kontrolna točka prehoda državne meje danes postaja prostor spominjanja. S spomini obnavljamo preteklost tudi za nove rodove.
Primarni vir raziskave so spominske pripovedi sogovornikov, ki so delili osebne spomine ali pripovedovali o dogodkih, povzetih iz kroga družine in prijateljev. V raziskavi, ki je potekala v letih 2016–2020, je raziskovalka obravnavala 55 govorcev na slovenski in 14 na avstrijski strani meje. Osebni ali družinski spomini, ki so se jih pripovedovalci odločili deliti z javnostjo, na tak način postajajo kolektivni. Z objavljanjem spomink – gradiva slovstvene dediščine zaživijo spomini na dogodke, povezane z burnim zgodovinskim dogajanjem 20. stoletja. 355 spominskih zgodb je vsebinsko razdeljenih na več poglavij: Nabožne spominke, Zgodovinske spominke, Spominke o omejitvah, Spominke o prehodih ljudi in drugih omejitvah ob zastraženi slovensko-avstrijski meji, Tihotapske/švercarske/šmugarske spominke, Vojne spominke (Spomini na prvo svetovno vojno in na boj za severno mejo, Spomini na drugo svetovno vojno in Spomini na osamosvojitveno vojno oziroma na vojno za Slovenijo), Socialne spominke, Šolske spominke, Etnološke spominke ter ne nazadnje Šaljive spominke. Razstava nudi vpogled v digitalno knjigo spominov, hkrati pa je tudi prostor nadaljnjega zbiranja in nadgrajevanja spominskih vsebin.
Povabilo k sodelovanju: Vabimo vas, da delite svoje spomine na mejo z nami. Nudimo vam prostor za objavo vaših spominov. Stopite v stik z nami (brigita.rajster@kpm.si) in zabeležili bomo tudi vašo pripoved.
V okviru projekta Koroška 100 let pozneje je bilo sanirano degradirano območje nekdanjega maloobmejnega prehoda Libeliče, sam objekt pa je po prenovi namenjen muzejskim in turističnim vsebinam: stalni muzejski razstavi Ko spregovorijo meje, avdiovizualni razstavi o življenju ob meji in Info pisarni Prosvetno-turističnega društva Libeliče, v objektu pa je urejen tudi turistični apartma za pohodnike in kolesarje.
