Konzorcij projektnih partnerjev: Koroški pokrajinski muzej (KPM), Koroška galerija Likovnih umetnosti (KGLU), Podjetniški center Slovenj Gradec (PCSG), Slovenski etnografski muzej (SEM), Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK) in Centrom Rog objavila javni poziv za sodelovanje na razstavi Trienale rokodelstva in obrti. Poziv je bil odprt od 25. 11. 2022 do 12. 3. 2023. Javni poziv je bil namenjen rokodelcem, obrtnikom, oblikovalcem, umetnikom ter drugim ustvarjalcem in kolektivom različnih izobrazb in profilov, ki z ročnimi načini izdelovanja oživljajo tradicionalna znanja rokodelskih panog in hkrati razvijajo lastno prakso ter rokodelstvo razumejo kot vir idej in še neodkritih invencij.
Namen razstave
Rokodelske razstave v Slovenj Gradcu imajo bogato tradicijo in predstavljajo eno najpomembnejših manifestacij za predstavitev ročno izdelanih izdelkov. Od prve razstave domačih in umetnostnih obrti leta 1977 so se družbene, kulturne, ekonomske in okoljske razmere temeljito spremenile. Pretirana industrializacija, globalizacija in pereče okoljske spremembe vodijo do vedno večjega zanimanja za ročno proizvedene izdelke, tako s strani ustvarjalcev kot uporabnikov. Vse pogosteje se poudarja tudi terapevtski učinek ročnih spretnosti, ki jih nujno potrebuje tudi človek digitalne dobe.
Nova edicija trienala rokodelstva in obrti želi odražati spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja in izpostaviti aktualnost ter relevantnost tovrstnih procesov. Na trienalu želimo predstaviti izdelke, materiale in prototipe, ki temeljijo na ročni izdelavi in izhajajo iz tradicionalnih rokodelskih panog.
Na razstavi poleg tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega znanja, spretnosti in veščin, izpostavljamo tudi izdelke in projekte, ki temeljijo na uporabi naravnih in lokalno pridobljenih materialov, ki inovativno in konceptualno uporabljajo rokodelske tehnike in simboliko ter tiste, ki se skozi raziskovanje ročnih procesov izdelave ukvarjajo s socialnimi, političnimi in okoljevarstvenimi problematikami. Razstava izpostavlja prožnostni potencial rokodelstva in obrti ter njuno relevantnost za današnjo spreminjajočo se družbeno in okoljsko situacijo. Razstava prispeva k razumevanju rokodelskih panog v kontekstu časa in družbe 21. stoletja.
PRISPELI PREDLOGI IN KRITERIJI
Na poziv je prispelo 320 predlogov, ki jih je pripravilo 146 prijaviteljev, saj jih je večina prijavila več svojih del.
Kriteriji izbora:
- Prenos in ohranjanje rokodelskih znanj in veščin ter povezovanje dediščine rokodelskih panog s sodobnimi oblikovalskimi in/ali tehnološkimi procesi.
- Ohranjanje regionalnih kulturnih prvin in elementov kulturne dediščine.
- Oblikovalska domišljenost in celostna zasnova izdelka.
- Inovativnost izdelka.
- Trajnostni vidik izdelka (vzpodbujanje lokalne proizvodnje, uporaba trajnostnih lokalnih materialov in virov, skrb za krožno rabo).
POSTOPEK IZBIRE
Postopek izbora je potekal dvostopenjsko. Prva stopnja evalvacijskega postopka (on-line ocenjevanje je potekalo od 15. 3. do 22. 3. 2023) je bila posvečena pregledu, analizi in oceni prispelih predlogov. Od 320 izdelkov se je v drugi krog ocenjevanja uvrstilo 82 izdelkov. Sledil je nadaljnji izbor. Drugo ocenjevanje je tako potekalo 27. 3. 2023 v Slovenskem etnografskem muzeju. Po končanem ocenjevanju je na podlagi kriterijev strokovna komisija na razstavo uvrstila 38 izdelkov.
IZBOR IN OBRAZLOŽITEV IZBORA
V postopku končne evalvacije je komisija med 82 izdelki izbrala 38 del, ki so najbolj jasno in celovito ustrezali vsem kriterijem izbora. Izbrani so bili predlogi, ki izkazujejo prenos med tradicionalnimi izdelki in kreativnimi produkti (izdelki lončenine, ki združujejo stare in nove elemente, lectov konjiček, lestenec iz slame), tako v postopkih izdelave, oblikah izdelkov (lončeni vrč, putre za vino, vaza, skodelica), uporabljenih materialih (glina, volna, lan, slama, ličkanje..) in izkazanih znanjih (pletarstvo, tkalstvo, lončarstvo, medičartsvo, pasarstvo, sitarstvo, steklarstvo…). Izdelki so oblikovalsko domišljeni in inovativni (Kekec klobuk, svetila, nakit), ohranjajo elemente kulturne dediščine in so zasnovani trajnostno. Nekateri predlogi imajo družbeno angažirano noto (selfi) in reflektirajo problematiko sodobne družbe (dotik).
Izbrani izdelki:
1.) Ana Haberman: Pokrajina, skodelica
2.) Ana Haberman: Vaze
3.) Betka Kralj: Predpražniki iz ličja
4.) Boštjan Perger: Lectovi stoječi konjički
5.) Carmen Medic: Komplet Mila
6.) Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo: Svileno blago
7.) Jana Mršnik: Nakit Lotus
8.) Jana Mršnik: Vezeni podstavki Microo
9.) Katja in Nataša Skušek: Rastlinjak
10.) Klemen Zupančič: Brez naslova Untitled
11.) Kolektiv Oloop: Selfi
12.) Ksenija in Ana Baraga: Avbica, kolekcija pletenin
13.) Lili Panjtar: Kolekcija Botanical
14.) Ljubomir Zečević: Subfosilni les
15.) Martin Skoliber: Pladenj za belokranjsko pogačo
16.) Natalija Sinkovič: Kvačkani nahrbtniki iz špage
17.) Nika Šantej: Dotik
18.) Nina Lučić: Pisanke
19.) Nina Savič in Ana Cajhen: Etnošik slamnato svetilo
20.) Nina Vastl Štefe: Okrasne blazine pobarvane z rastlinskimi barvili
21.) Nina Vastl Štefe: Volnena odeja pobarvana z rastlinskimi barvili
22.) Polona Poklukar: Poliforme klobuka
23.) Rok Oblak: Arm
24.) Sanja Grcić: Dvojina
25.) Sanja Grcić: Kekec klobuk
26.) Saša Žuman: Bidrovica
27.) Saša Žuman: Komplet skled
28.) Sitar d.o.o.: Lesene štampiljke
29.) Sodobni tekstilni center Kreativnice: Gozd
30.) Sonja Porenta: Avba z zlato vezenim čelnikom
31.) Špela Hudobivnik: Med škarjeroko in klekljeroko
32.) Tanja Vergles in Maja Babič Košir: V rokah nosim luno
33.) Teja Hlačer: Pütre, vrči za vodo
34.) Teja Hlačer: Steklenici
35.) Tina Koder Grajzar: Školjke
36.) Tina Koder Grajzar: Volneni klekljani drobižki
37.) Urška Sadar: Pletene ogrlice
38.) Vid Polončič: Nova lončarska produkcija, ki združuje staro in novo
Strokovna komisija:
Ivana Borovnjak, Kolektiv Oaza, Zagreb,
Dr. Bojan Knific, Tržiški muzej,
Dr. Cvetka Požar, Muzej za arhitekturo in oblikovanje,
Mag. Tadej Pungartnik, Koroški pokrajinski muzej,
Dr. Tanja Roženbergar, Slovenski etnografski muzej,
Almira Sadar, modna oblikovalka in profesorica na NTF Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, 5. 4. 2023