Muzejske zgodbe na Koroškem radiu: Neslavna 30. obletnica (4. del)

Postavlja se vprašanje, zakaj si 25.471 ljudi ni pravočasno uredilo državljanstva, in so potem postali izbrisani. Poleg napačnega prepričanja, da bodo po neki samoumevnosti še naprej živeli tako kot prej, ko so imeli dovoljenje za stalno prebivanje, so gotovo bili še drugi vzroki. Marsikdo se ni zavedal, kako resne bodo posledice. Mnogi niso imeli možnosti pravočasno pridobiti dokumente. Ponje bi morali v svojo matično republiko, a zaradi vojne, ki se je tam bližala ali je že potekala, ustrezni organi niso delovali, in je bilo dokumente tako nemogoče dobiti. Marsikateremu državljanu druge republike ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo, če sprejme državljanstvo novonastale slovenske države, zlasti glede dedovanja in pravice do lastnine. Marsikdo je torej verjel, da je najmanj tvegano, če ohrani jugoslovanski potni list. Prošnja za pridobitev državljanstva tako ni bila formalna prošnja, temveč testiranje lojalnosti novi državi. Izbrisani so se tako čez noč znašli v rokah Zakona o tujcih, pri čemer so bili uradno izenačeni z nedokumentiranimi migranti. Nihče pred izbrisom ni javno posvaril kasnejših izbrisanih o posledicah, ki jih čakajo, če ne dobijo slovenskega državljanstva, prav tako izbrisani ob izbrisu niso prejeli odločbe, da so izbrisani ter brez vsakega pravnega statusa v Sloveniji. A kakršnikoli vzroki so že bili, četudi je kdo zamudil rok, pravno utemeljen razlog za izbris ni obstajal. Takratna slovenska oblast je delovala v nasprotju z načelom, da že pridobljenih pravic ni mogoče izgubiti. Muzejsko zgodbo je pripravil dr. Marjan Linasi.

* * * * *
Vsak ponedeljek ob 18.10 uri in vsako soboto ob 7.00 uri (ponovitev) lahko na Koroškem radiu poslušate muzejske zgodbe v okviru oddaje Iz zakladnice koroške kulturne dediščine, ki jih pripravljajo strokovni delavci Koroškega pokrajinskega muzeja.
Vabljeni k poslušanju!

Datum

09 maj 2022
Dogodek je zaključen

Ura

18:10 - 18:40

Želite prejemati obvestila ali rezervirati termin?