Gozdarstvo v sozvočju z naravo

Sonaravno gospodarjenje z gozdovi se vse bolj uveljavlja po svetu, v Sloveniji pa je že vključeno v zakon o gozdovih in nacionalni gozdni program. Stalna dvojezična razstava v Muzeju Radlje ob Dravi na poljuden način predstavi značilnosti sonaravnega gozdarstva, njegove začetke ter razvoj po svetu in pri nas.

Sonaravno gozdarstvo temelji na načrtnem gospodarjenju, ki posnema naravo in naravne zakonitosti ter odločno odklanja goloseke, torej posek vseh dreves naenkrat. V sonaravnih gozdovih živijo tudi številne redke živalske vrste, saj temelji na ohranjanju gozdnega ekosistema. Sonaravno gozdarstvo je ekonomsko primerljivo ali celo boljše od običajnega gozdarstva, ker izkoristimo naravni potencial gozda. Hkrati pa so sonaravni gozdovi najboljša oblika varovanja pred nevarnostmi. Izkušnje in raziskave dokazujejo, da so sonaravni gozdovi odpornejši na okoljske spremembe in po ujmah najhitreje okrevajo. In ne nazadnje, sonaravni gozdovi so lepi, odlični za zdravje, sprostitev, rekreacijo, so za navdih in umetniško ustvarjanje.

V primerjavi s svetom se Slovenija ponaša z izjemno veliko gozdnatostjo, skoraj 60 odstotkov slovenskega ozemlja prekrivajo gozdovi. K temu je pripomogla tudi zakonodaja, Jugoslavija je leta 1949 kot druga država na svetu prepovedala goloseke, leto kasneje pa je Slovenija dobila nov zakon o gozdovih. Poleg prepovedi golosečnega sistema gospodarjenja je uzakonil tudi pomembne odločbe z vidika ohranjanja gozdov in strokovnega dela z njimi. Tudi kasnejši zakoni so temu sledili, kar je prispevalo k neprekinjenosti sonaravnega gozdarstva in ugodnemu zdajšnjemu stanju gozdov.

Na razstavi je podrobneje predstavljen primer dobre prakse v naši neposredni bližini –Pahernikovi gozdovi na Pohorju (570 ha), ki po zaslugi inž. Franja Pahernika (1882–1976) in skrbnih gozdarjev danes beležijo že več kot 110 let sonaravnega gospodarjenja. Ker so Pahernikovi gozdovi izjemni, jih že od šestdesetih let 20. stoletja dalje vsako leto obiščejo številne ekskurzije iz Slovenije in tujine. Predstavljeno je tudi mednarodno združenje Pro Silva (slov. za gozd), ki je bilo leta 1989 na pobudo prof. dr. dr. h. c. Dušana Mlinška ustanovljeno v Sloveniji in zdaj združuje že več kot 30 držav ter skrbi za uveljavljanje in promocijo sonaravnega gozdarstva po svetu.

Z zanimivimi eksponati razstava vabi obiskovalce k premisleku, predvsem pa jih nagovarja, da naj bodo zavezani k spoštljivemu in sonaravno usmerjenemu gospodarjenju z gozdovi, da jih bomo ohranili za rodove, ki prihajajo za nami.

Stalna dvojezična razstava, ki smo jo odprli septembra 2019, je začetek delovanja novega Centra za sonaravno gospodarjenje z gozdovi v dvorcu Radlje ob Dravi. Sodelujoče ustanove: Koroški pokrajinski muzej, Občina Radlje ob Dravi, Zavod za gozdove Slovenije OE Slovenj Gradec in Krajevna enota Radlje, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Pahernikova ustanova, Pro Silva Slovenija, Pro Silva, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave OE Maribor in Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji.

Galerija

Informacije

KontaktKontakt: +386 2 62 12 520 (recepcija), 041 412 855

OdprtoOdprto: tor. - pet. od 9.00 do 15.00

VstopninaVstopnina: odrasli 4,00 eur (z vodenjem 5,00 eur), mladina 1,70 eur (z vodenjem 2,00 eur), invalidi in upokojenci 2,00 eur (z vodenjem 2,50 eur). Cena vključuje ogled vseh zbirk v dvorcu Radlje.

LokacijaLokacija: Koroška cesta 68, Radlje ob Dravi

E-poštaE-pošta: info.sg@kpm.si