Božanskim manom

V sklopu stalne razstave »Svet. Evropa. Mi.« v muzeju predstavljamo prenovljeno zbirko rimskih kamnitih spomenikov. Ob pomanjkanju sočasnih pisnih zgodovinskih virov predstavljajo pomemben vir za proučevanje gospodarske, politične, vojaške in družbene zgodovine naših krajev v rimskem obdobju.
Lapidarij je sestavljen iz kamnov iz Dravske, Mežiške in Mislinjske doline, ki smo jih v muzeju pridobili v zadnjih 20-ih letih. Na razstavi, predvsem pa v spremnem katalogu, smo posebno pozornost posvetili rimskim kamnom iz Mislinjske doline.
Na razstavi izpostavljamo tri pomembnejše rimske naselbine. Pokrajinsko središče predstavlja delno raziskana rimska poštna postaja Kolaciona, ki jo je dr. Hans Winkler že leta 1909 pravilno lociral v Stari trg. Tam so bili odkriti veličastni nagrobniki, predvsem pa več zaobljubnih oltarjev in posvetilnih plošč iz marmorja. Žal so večino kamnitih spomenikov odpeljali v Gradec. V edinem, do danes odkritem templju, ki je zrasel na keltskih koreninah, so bile Winklerjeve raziskave zelo uspešne, saj je našel arhitekturne elemente stebrišča in temelje nekaterih javnih stavb. Večina votivnih kamnov iz templja je datirana v 2. in 3. stol. po Kr.
Na primeru odkrite podeželske pristave iz Dovž, kjer sta bila odkrita dva napisa, predstavljamo rimske vojaške spomenike najdene v Mislinjski dolini. Na podlagi odkrite nagrobne stele, posvečene Vibenu, domnevamo, da si je vilo postavil domačin, ki se je po končani vojaški službi kot vojak Druge pretorijanske kohorte vrnil domov.
Na tako majhnem prostoru vojaški spomeniki izražajo precejšnjo raznolikost, saj sta na njih omenjeni kar dve različni legiji in ena kohorta.
Ker so v Završah, v sredini 19. stoletja, med razvalinami gradu Valdek in cerkvijo sv. Vida odkrili kar 3 marmorne plošče in eno stelo, domnevamo, da je bila v neposredni bližini locirana rimska podeželska pristava. V lapidariju je iz Završ na ogled nagrobna plošč posvečena Frontini.
Material, iz katerega so izdelani kamniti spomeniki, je t. i. vzhodnoalpski marmor, analize na izbranih kosih so pokazale, da so bili kamni izdelani iz pohorskega marmorja iz kamnolomov Bojtina, Črešnova in Lunežnik.
Najrazkošnejši ohranjeni rimski grob, odkrit na Koroškem, predstavlja grob z mrtvaško posteljo iz grobnice I iz Starega trga pri Slovenj Gradcu. Njemu smo v sklopu razstave dodelili posebno mesto. Moški, pokopan v grobnici I, je opravljal službo župana v sosednjem municipiju Celeja, za kar poleg napisa na nagrobnem spomeniku govorita še upodobitev kurulskega stola in liktorja. Pokopan je bil z vsemi visokimi častmi in položen na pare na dragoceno leseno posteljo, katere noge so bile obložene z izrezljanimi koščenimi ploščami. Uvozil jo je iz severne Italije in bil na njej pokopan že v tretji četrtini 1. stol. po Kr. V grobnici I sta bili poleg njega pokopani še dve ženski osebi.
Posebno skrb smo na razstavi posvetili pedagoško-andragoškemu programu. V ta namen smo izdelali kopijo mrtvaške postelje, kostum centuriona, obiskovalci se bodo lahko seznanili z rimskim merskim sistemom, pedagoško andragoške delavnice so osredotočene na tehniko in orodja, potrebna pri obdelavi marmorja ter rimski pisavi. Po razstavi se lahko obiskovalci sprehodijo s sodobnimi multimedijskimi vodniki, dostop do razstave in vsebina razstave pa sta prilagojena tudi obiskovalcem z okvaro vida ter invalidnim osebam.

Galerija

Informacije

KontaktKontakt: +386 2 62 12 520 (recepcija), +386 2 62 12 522 (tajništvo)

OdprtoOdprto: tor. - pet. od 9.00 do 18.00, sobota in nedelja od 10.00 do 13.00 in od 14.00 do 17.00

VstopninaVstopnina: odrasli 4,00 eur (z vodenjem 5,00 eur), mladina 1,70 eur (z vodenjem 2,00 eur), invalidi in upokojenci 2,00 eur (z vodenjem 2,50 eur). Cena vključuje ogled vseh zbirk na Glavnem trgu 24.

LokacijaLokacija: Glavni trg 24, Slovenj Gradec

E-poštaE-pošta: info.sg@kpm.si