150 let Koroške železniške proge (1863 – 2013)

Letos mineva 150 let odkar je od Maribora po Dravski dolini in naprej proti Celovcu stekel železniški promet. Progo je tedaj gradila družba Južna železnica. Pred tem so se vrstila zborovanja in načrtovanja o trasi bodoče proge. V igri je bila tudi povezava skozi Mislinjsko dolino proti Celju, obveljala je pa končno dravska varianta. Kmalu so nadaljevali z gradnjo proge naprej proti Beljaku, Lienzu in Franzensfeste (danes Fortezza v Italiji) na Južnem Tirolskem. Slednje se je dogajalo po letu 1866, ko je Avstrija izgubila Benečijo in je proga dobila velik strateški pomen, kar se je kasneje pokazalo kot zelo pomembno med prvo svetno vojno.
Po koroški progi so kmalu vozili tudi brzovlaki, ki so povezovali Dunaj in Budimpešto z znanimi letovišči na Južnem Tirolskem kot je Meran. Kmalu zatem so iz Dravograda speljali progo še do Wolfsberga in ob koncu 19. stoletja naprej do Zeltwega in seveda še mimo Slovenj Gradca proti Velenju. Od povezave med Zeltwegom in Celjem so si obetali veliko, saj naj bi ta zveza predstavljala konkurenco Južni železnici, ki je vodila od Dunaja do Trsta. Železnica Zeltweg – Celje je bila v lasti avstrijskih državnih železnic. Zaradi prešibke gradnje, hudih vzponov in ostrih ovinkov pa ta ni mogla to postati. Tudi potnikov in tovora je bilo premalo.
Po prvi svetovni vojni se je zaradi novih državnih meja začel počasen propad koroške proge. Do ponovnega oživljanja proge je prišlo le med drugo svetno vojno, ko je proga dobila pomembno vlogo za oskrbo nemških čet na Balkanu, saj je prešla pri Čakovcu na madžarsko ozemlje, kjer ni bilo partizanskih napadov.
Po osvoboditvi leta 1945 je koroška proga imela še nekaj let dokajšen pomen, ki pa se je s hitrim razvojem cestnega prometa hitro manjšal. Leta 1964 so Avstrijci zgradili progo po svojem ozemlju med Pliberkom in Šentpavlom, kar je pomenilo konec prometa v Labotsko dolino, leta 1968 so ukinili še mislinjsko progo. Tako je z ukinitvijo tovornega prometa proti Pliberku postala dejansko slepo črevo, ki le še komaj životari.
Zato pa nastaja tej mrtvoudni povezavi nova velika konkurenca od italijanskega Vidma do Trbiža in Beljaka. Proga je že zgrajena skozi dolge predore in vlaki zmorejo velike hitrosti. Nadaljuje se gradnja iz Celovca proti Gradcu skozi Golico (Koralpe) ter naprej proti Dunaju in gotovo tudi iz Gradca proti Madžarski. In kaj bo s Slovenijo? Kot kaže bomo letos pričeli z elektrifikacijo proge od Pragerskega proti Hodošu, medtem ko se v zahodni Sloveniji veliko dogovarja, riše in piše, naredi pa se nič. Bodoči rodovi se bodo morali odločati, kaj hočejo s svojo državo.

Jurij Simoniti

Galerija

Informacije

LokacijaLokacija: Glavni trg 24, Slovenj Gradec, 14.6. - 4.9.2013