Sokličev muzej

Nastanek zbirke, danes znane kot Sokličev muzej, sega v leto 1933, v čas prihoda Jakoba Sokliča (1893-1972) v Slovenj Gradec. Dolgoletni slovenjgraški župnik in dekan, zagnani preučevalec umetnostne preteklosti teh krajev in publicist eksponatov za zbirko ni pridobival načrtno. V njegovem muzeju so se znašli predmeti, ki jim je na terenu v okolici mesta grozilo, da bodo propadli oziroma se izgubili, nemalokrat so mu posamezne najdbe prinašali kar okoliški ljudje, ki so vedeli za njegovo dejavnost. Večino zbranih muzealij lahko povežemo z iskrivim anekdotičnim ozadjem zbiralčeve vneme in posebnimi situacijami, v katerih so priromale v muzej. V celotno zbirko je zato vtkan neizbrisen pečat Sokliča samega in njegove neizmerne predanosti raziskovanju duhovne in umetnostne preteklosti. Leta 1937 je Soklič zbirko odprl za javnost. Na način »zakladne sobe« jo je uredil v svojih bivalnih prostorih v drugem nadstropju župnijske stavbe na Trgu svobode v Slovenj Gradcu, v neposredni soseščini župne cerkve sv. Elizabete. Šteje skoraj tisoč šeststo raznovrstnih muzealij. Med pomembnejšimi eksponati izstopajo najstarejši predmeti iz arheološke kolekcije ter zlasti številna kiparska in slikarska dela (gotske plastike, slike iz baročne delavnice družine Strauss, odlično delo slikarja Nikolaja Knüpferja Enej pred kraljico Dido iz leta 1652, dela vuzeniškega portretista iz začetka 20. stoletja Oskarja Pistorja ter slike in kiparska dela številnih Sokličevih sodobnikov: Lojzeta Šušmelja, Franja Goloba, Ivana Vavpotiča, Mihe Maleša, Jana Oeltjena, Luigija Kasimirja, Wernerja Berga, Franceta Miheliča, Lojzeta Spacala, Jožeta Tisnikarja, Božidarja Jakca, Ludvika Pandurja, Zorana Mušiča, Tince Stegovec in drugih.
Sokličev muzej hrani številne zaklade iz kulturne zgodovine kraja. Tu so: pohorsko steklo, pasarski izdelki, kotiček o Hugu Wolfu, bogata numizmatična zbirka, arheološki predmeti, stilno pohištvo... Z originalno postavitvijo zbirka tudi danes ohranja zbirateljev osebni nagovor in duh časa nastanka muzeja ter na svojstven način prisluškuje pozvanjanju utišanih zvokov prvinske in starosvetne pokrajine ob reki Mislinji. Pomemben del muzejskega fonda je tudi urejeno arhivsko in dokumentarno gradivo. Samostojno zaokrožen del muzeja je spominska soba Frana Ksaverja Meška (1874-1964) v pritličju župnišča.

Kontakt: +386 2 62 12 522 (tajništvo muzeja), 87 23 580 (kustos)

Odprto: Od 6. 5. 2013 je zbirka zaradi selitve na novo lokacijo zaprta

Elektronska pošta: simona.javornik-ristic@kpm.si