Mesto Slovenj Gradec praznuje 750 let KPM Facebook

Dvorec Grinfels

V muzejskem razstavišču Na gradu 2, smo 7. 12. odprli občasno razstavo Dvorec Grinfels, ki smo jo pospremili še z obsežnim dvojezičnim katalogom.
Novembra l. 2014 so delavci na Ravnah ob gradbenih delih vezanih na ureditev novega kanalizacijskega sistema in čistilne naprave odkrili ostanke dveh mogočnih zidov, ki sta nekoč pripadala renesančnemu dvorcu Grinfels. Med raziskavami, ki jih je vodil Koroški pokrajinski muzej, so bile odkrite številne arheološke najdbe, ki pripadajo obdobju vse od konca 13. do konca 16. stoletja. Izkopno polje je bilo locirano na brežini in izven najstarejšega dvora, odkrit je bil dvorjanski odpad. Zidova pripadata renesančni fazi dvorca Grinfels, oz. 16. stoletju, ko dvorec razširijo na zahodno stran in mu prizidajo še dva stolpiča, znana iz Valvasorjeve upodobitve.
Doc. dr. Igor Sapač je prispeval stavbnorazvojni oris dvorca. Pojasni, kako je na skalnem pomolu v okljuku reke Meže ob vstopu na Ravne iz dravograjske smeri prvotno stal srednjeveški stolpast dvor. Ta je po propadu gornjega gradu lociranem na Čičmanovem vrhu pridobil na pomenu in doživi gradbeno prenovo, sploh, ko so na mejni črti med Koroško in Štajersko zgradili obsežni protiturški obrambni sistem znan kot turške šance. Sapač je dodatno izpostavil Prueschenkov dvor na lokaciji Gledališka pot 4.
Najstarejša omemba mostu (1426) čez Mežo je tudi povezana z Grinfelsom oz. njegovo neposredno okolico. V 1. polovici 16. stoletja zgradijo še cesto skozi sotesko Votla peč.
Prof. Boris Hajdinjak je na razstavi podal svoja bogata dognanja v povezavi z grajskimi stavbami v Guštanju do sredine 16. stoletja. Med drugim opisuje dve viteški rodbini, pawerje iz Guštanja, ki so imeli v grbu kmeta in so živeli na spodnjem gradu in Guštanjske, ki so imeli v grbu gamsa in so živeli na gornjem guštanjskem gradu. Prvi zanesljivi posestniki spodnjega Guštanja so bili Erolzheimski. Leta 1426 je »spodnjo utrdbo v Guštanju ležečo na Meži skupaj z grajskim hribom, sadovnjakom, vinogradom in poljem na prisojni strani in gozdom (na osojni strani) pod gradom« dobil v fevd Eberhard III. Kollnitzer. Posebno vrednost razstavi dajejo genealoške tabele rodovin Cmurek, Guštanj, Vovbrški, Aufensteinski, Janeza in Bernarda iz Loke, Kollnizterji, Gaisrucki (štajerska in koroška linija), predstavljeni pa so tudi grbi posameznih rodbin.
Saša Djura Jelenko, ki je vodila raziskave, je interpretirala odkrite arheološke najdbe, lončene najdbe je klasificirala glede na obliko in izdelavo, poseben poudarek je na lončarskih masah. Nekaj najdb je bilo uvoženih (grafitna lončenina, puščične osti, steklenina, jedilni nožiči). Na podlagi primerjav iz drugih najdišč Slovenije in avstrijsko nemškega prostora je najdbe datirala. Material je razvrstila v 4. faze, pri čemer sta prvi dve gotski, drugi dve pa renesančni. Katalog in tabele z najdbami je pripravila arheologinja Anja Mihelič.
Živalske ostanke iz Grinfelsa je obdelal dr. Borut Toškan. Dajejo vpogled v prehrambne navade lokalnega plemstva. Prisotnost divjadi in domačega prašiča lahko razumemo kot odraz potrebe dvorjanov po razkošju in bahaštvu. Konec 15. in v 16. stoletju tudi na Grinfelsu sledijo trendu, ko plemiča niso več cenili po količini zaužite hrane, temveč po umetelnosti oblikovanja jedi, scenografiji gostij in lepemu vedenju gostov pri mizi. Priljubljeni so bili fazani in jerebice, na Grinfelsu pa so bili odkriti tudi ostanki gosi. Iste živali so izkoriščali za več različnih namenov, zanimiva pa je tudi relativna majhnost tedanjih živali.
Razstavo in katalog je oblikoval Edi Koraca.
 

Kontakt: +386 2 62 12 564 (tajništvo)

Odprto: tor. - pet. od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, sobota od 9.00 do 13.00

Vstopnina: odrasli 2,50 eur (z vodenjem 3,00 eur), mladina 1,70 eur (z vodenjem 2,00 eur), invalidi in upokojenci 2,00 eur (z vodenjem 2,50 eur). Cena vključuje ogled vseh zbirk Na gradu 2.

Lokacija: Na gradu 2, Ravne na Koroškem

Elektronska pošta: sasa.djura.jelenko@kpm.si