Spominska soba Frana Ksaverja Meška
V sodelovanju z župnijo Slovenj Gradec smo ob 40.obletnici smrti monsinjorja Frana Ksaverja Meška v pritličju župnišča Slovenj Gradec ponovno uredili spominsko sobo. Po Meškovi smrti je uredil spominsko sobo mestni župnik Jakob Soklič kot upravitelj njegove oporoke.
Meško se je rodil 28.oktobra 1874 v Zgornjih Ključarovcih pri Ormožu v kmečki družini. Študiral je bogoslovje v Celovcu, 1898. leta je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan in pozneje župnik je služboval v različnih krajih na Koroškem, nazadnje v Mariji na Zilji, od koder je zaradi svoje narodne zavednosti moral po koroškem plebiscitu zbežati v Jugoslavijo. Najprej je dve leti služboval v Šentanelu, 1921 je dobil župnijo pri sv. Roku na Selah, ki jo je upravljal vse do svoje smrti, z izjemo vojnih in okupacijskih let, ki jih je preživel v samostanu Stična. Po končani vojni je znova prišel na Sele. Umrl je 11. januarja 1964 v Slovenj Gradcu, pokopan je na Selah, kjer mu je Občina Slovenj Gradec ob skromnem lesenem križu, ki ga je sam želel, postavila spomenik.
Leta 1924 je postal duhovni svetovalec, leta 1934 mu je papež Pij XI. podelil častni duhovniški naziv monsinjor, od leta 1933 je vodil kot dekan dekanijo Stari trg vse do leta 1962, leta 1948 je postal častni kanonik mariborske škofije. Leta 1924 ga je slovenjgraški mestni svet razglasil za častnega občana mesta Slovenj Gradec, mestna čitalnica pa za častnega člana. V Slovenj Gradcu so leta 1930 preimenovali Cerkveno ulico v Meškovo ulico. Mestna knjižnica je leta 1974 splošnemu imenu dodala še njegovo ime – Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Leta 1984 je kipar Rade Nikolič izdelal Meškov doprsni kip; portret so ob 120-letnici njegovega rojstva in 30-letnici smrti postavili pred špitalsko cerkvijo sv. Duha v Slovenj Gradcu, ob zadnji prenovi slovenjgraškega mestnega jedra pa ga skupaj s pozneje dodanim kipom mestnega župnika Jakoba Sokliča namestili ob zgradbi župnišča.
Meško je pisal pesmi, povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi. V njegovih delih se katoliška miselnost povezuje z narodno prebudnimi poudarki. V spominski sobi so ohranjeni njegovi osebni predmeti, pisalna miza, suknja – slovanska surka, popotni palica in torba, posmrtna maska, del njegove knjižnice ter primeri objav njegovih leposlovnih del Na poljani, Kam plovemo in Ob tihih večerih, Mladim srcem in drugo.
Meško se je rodil 28.oktobra 1874 v Zgornjih Ključarovcih pri Ormožu v kmečki družini. Študiral je bogoslovje v Celovcu, 1898. leta je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan in pozneje župnik je služboval v različnih krajih na Koroškem, nazadnje v Mariji na Zilji, od koder je zaradi svoje narodne zavednosti moral po koroškem plebiscitu zbežati v Jugoslavijo. Najprej je dve leti služboval v Šentanelu, 1921 je dobil župnijo pri sv. Roku na Selah, ki jo je upravljal vse do svoje smrti, z izjemo vojnih in okupacijskih let, ki jih je preživel v samostanu Stična. Po končani vojni je znova prišel na Sele. Umrl je 11. januarja 1964 v Slovenj Gradcu, pokopan je na Selah, kjer mu je Občina Slovenj Gradec ob skromnem lesenem križu, ki ga je sam želel, postavila spomenik.
Leta 1924 je postal duhovni svetovalec, leta 1934 mu je papež Pij XI. podelil častni duhovniški naziv monsinjor, od leta 1933 je vodil kot dekan dekanijo Stari trg vse do leta 1962, leta 1948 je postal častni kanonik mariborske škofije. Leta 1924 ga je slovenjgraški mestni svet razglasil za častnega občana mesta Slovenj Gradec, mestna čitalnica pa za častnega člana. V Slovenj Gradcu so leta 1930 preimenovali Cerkveno ulico v Meškovo ulico. Mestna knjižnica je leta 1974 splošnemu imenu dodala še njegovo ime – Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Leta 1984 je kipar Rade Nikolič izdelal Meškov doprsni kip; portret so ob 120-letnici njegovega rojstva in 30-letnici smrti postavili pred špitalsko cerkvijo sv. Duha v Slovenj Gradcu, ob zadnji prenovi slovenjgraškega mestnega jedra pa ga skupaj s pozneje dodanim kipom mestnega župnika Jakoba Sokliča namestili ob zgradbi župnišča.
Meško je pisal pesmi, povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi. V njegovih delih se katoliška miselnost povezuje z narodno prebudnimi poudarki. V spominski sobi so ohranjeni njegovi osebni predmeti, pisalna miza, suknja – slovanska surka, popotni palica in torba, posmrtna maska, del njegove knjižnice ter primeri objav njegovih leposlovnih del Na poljani, Kam plovemo in Ob tihih večerih, Mladim srcem in drugo.
Kontakt: +386 2 62 12 522 (tajništvo muzeja), 87 23 580 (kustos)
Odprto: Zaradi prenove ogled zbirke trenutno ni možen
Elektronska pošta: simona.javornik-ristic@kpm.si
Koroški pokrajinski muzej, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec Tel.: +386 (0)2 884 20 55 E-naslov: info.sg@kpm.si, info.ravne@kpm.si
